| Genoese | Italian |
|---|---|
|
curto scilençio
[ˈkyːrtu ʃiˈleŋsju] |
breve silenzio
|
|
fondo scilençio
[ˈfuːŋdu ʃiˈleŋsju] |
profondo silenzio
|
|
grande scilençio
[ˈgraŋde ʃiˈleŋsju] |
grande silenzio
|
|
longo scilençio
[ˈluŋgu ʃiˈleŋsju]
Dòppo che a Linda a l’aiva arsou a voxe, gh’é stæto un longo scilençio inta stançia.
|
lungo silenzio
Dopo che Linda aveva alzato la voce, c’è stato un lungo silenzio in stanza.
|
|
religioso scilençio
[reliˈd͡ʒuːzu ʃiˈleŋsju] |
religioso silenzio
|
|
respettoso scilençio
[respeˈtˑuːzu ʃiˈleŋsju] |
rispettoso silenzio
|
|
scilençio assoluo
[ʃiˈleŋsju asˑuˈlyu] |
silenzio assoluto
|
|
scilençio corpeive
[ʃiˈleŋsju kurpˈei̯ve] |
silenzio colpevole
|
|
scilençio eloquente
[ʃiˈleŋsju eluˈkweŋte] |
silenzio eloquente
|
|
scilençio esasperante
[ʃiˈleŋsju ezaspeˈraŋte] |
silenzio esasperante
|
|
scilençio esprescivo
[ʃiˈleŋsju espreˈʃiːvu] |
silenzio espressivo
|
|
scilençio imbarassante
[ʃiˈleŋsju (i)ŋbaraˈsˑaŋte] |
silenzio imbarazzante
|
|
scilençio insòlito
[ʃiˈleŋsju (i)ŋˈsɔlitu] |
silenzio insolito
|
|
scilençio menassoso
[ʃiˈleŋsju menaˈsˑuːzu] |
silenzio minaccioso
|
|
scilençio omertoso
[ʃiˈleŋsju umerˈtuːzu] |
silenzio omertoso
|
|
scilençio ossequioso
[ʃiˈleŋsju usˑeˈkwuːzu] |
silenzio ossequioso
|
|
scilençio ostinou
[ʃiˈleŋsju ustiˈnɔu̯] |
silenzio ostinato
|
|
scilençio peson
[ʃiˈleŋsju peˈzuŋ] |
silenzio pesante
|
|
scilençio piaxeive
[ʃiˈleŋsju piaˈʒei̯ve] |
silenzio piacevole
|
|
scilençio prolongou
[ʃiˈleŋsju pruluŋˈgɔu̯] |
silenzio prolungato
|
|
scilençio reverençiale
[ʃiˈleŋsju revereŋˈsjale] |
silenzio reverenziale
|
|
scilençio sacro
[ʃiˈleŋsju ˈsaːkru] |
silenzio sacro
|
|
scilençio scuo
[ʃiˈleŋsju ˈskyːu] |
silenzio cupo
|
|
scilençio totale
[ʃiˈleŋsju tuˈtaːle] |
silenzio totale
|
|
scilençio zeou
[ʃiˈleŋsju ˈzjɔu] |
silenzio gelido
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
scilençio à l'improvvista
[ʃiˈleŋsju a l iŋpruˈvˑista] |
silenzio improvviso
|
|
scilençio da fantaxime
[ʃiˈleŋsju da faŋtaˈʒime] |
silenzio spettrale
|
|
scilençio da neutte
[ʃiˈleŋsju da ˈnøtˑe] |
silenzio della notte
|
|
scilençio da stampa
[ʃiˈleŋsju da staŋˈpa] |
silenzio della stampa
|
|
scilençio de ciongio
[ʃiˈleŋsju de ˈt͡ʃuŋd͡ʒu] |
silenzio di piombo
(= ‘silenzio totale e pesante, gravoso’)
|
|
scilençio de giassa
[ʃiˈleŋsju de ˈd͡ʒasˑa] |
silenzio glaciale
|
|
scilençio de mòrte
[ʃiˈleŋsju de ˈmɔːrte] |
silenzio di morte
(= ‘silenzio totale’)
|
|
scilençio de tomba
[ʃiˈleŋsju de ˈtuŋba] |
silenzio di tomba
(= 1. ‘silenzio totale’; 2. ‘silenzio luttuoso o che provoca senso di paura, tipico di una tomba’)
|
|
scilençio feua ordenansa
[ʃiˈleŋsju ˈføːa urdeˈnaŋsa] |
silenzio fuori ordinanza [mus.]
|
|
scilençio sorva a realtæ
[ʃiˈleŋsju ˈsurvaː realˈtɛː] |
silenzio surreale
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
scilençio ch'o l'aggiassa
[ʃiˈleŋsju k u l aˈd͡ʒˑasˑa] |
silenzio agghiacciante
|
|
scilençio ch'o mette poia
[ʃiˈleŋsju k u ˈmetˑe ˈpwiːa] |
silenzio inquietante
|
|
scilençio ch’o no se spiega
[ʃiˈleŋsju k u nu se ˈspjega] |
silenzio inspiegabile
|
|
scilençio chi fa pösâ
[ʃiˈleŋsju ki ˈfa pɔːˈsaː] |
silenzio riposante
|
|
scilençio chi insordisce
[ʃiˈleŋsju ki (i)ŋsurˈdiʃˑe] |
silenzio assordante
|
|
scilençio chi no se compòrta
[ʃiˈleŋsju ki nu se kuŋpɔˈrta] |
silenzio intollerabile
|
|
scilençio chi opprimme
[ʃiˈleŋsju ki uˈpˑriːmˑe] |
silenzio opprimente
|
|
scilençio chi preòccupa
[ʃiˈleŋsju ki preˈɔkˑypa] |
silenzio preoccupante
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
aria de scilençio
[ˈarja de ʃiˈleŋsju]
Se viægio in treno piggio sempre un pòsto inte l’aria de scilençio, coscì pòsso rilassâme ò anche travaggiâ in paxe.
|
area di silenzio
Se viaggio in treno prenoto sempre un posto nell’area di silenzio, così posso rilassarmi o anche lavorare in pace.
|
|
barrea do scilençio
[barˑeːa de ʃiˈleŋsju] |
barriera del silenzio
(= ‘situazione o atteggiamento di silenzio’)
|
|
cabirda do scilençio
[kaˈbiːrda du ʃiˈleŋsju] |
congiura del silenzio
|
|
cappa de scilençio
[ˈkapˑa de ʃiˈleŋsju] |
cappa di silenzio
(= ‘atteggiamento di silenzio, il tacere su qcs.’)
|
|
convio a-o scilençio
[kuŋˈviː(u) ɔu̯ ʃiˈleŋsju] |
invito al silenzio
|
|
cortiña de scilençio
[kurˈtiŋˑa de ʃiˈleŋsju] |
cortina di silenzio
(= ‘atteggiamento di silenzio, il tacere su qcs.’)
|
|
eloquensa do scilençio
[eluˈkweŋsa du ʃiˈleŋsju] |
eloquenza del silenzio
|
|
eubbrigo do scilençio
[ˈøbˑrigɔu̯ du ʃiˈleŋsju] |
obbligo del silenzio
|
|
gexa do scilençio
[ˈd͡ʒeːʒa du ʃiˈleŋsju] |
chiesa del silenzio [rel.]
|
|
òaxi de scilençio
[ˈɔːaʒi du ʃiˈleŋsju] |
oasi di silenzio
(= ‘luogo piacevolmente tranquillo’)
|
|
oraio de scilençio
[uˈraːju de ʃiˈleŋsju] |
orario di silenzio
|
|
periodo de scilençio
[peˈriːudu de ʃiˈleŋsju] |
periodo di silenzio
|
|
reciammo a-o scilençio
[ret͡ʃaˈmˑ(u) ɔu̯ ʃiˈleŋsju] |
richiamo al silenzio
|
|
un momento de scilençio
[iŋ muˈmeŋtu de ʃiˈleŋsju] |
un momento di silenzio
un attimo di silenzio
|
|
zòna de scilençio
[ˈzɔna de ʃiˈleŋsju] |
zona di silenzio [est.]
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
o scilençio o calla
[u ʃiˈleŋsjuː kaˈlˑa], [u ʃiˈleŋsju u kaˈlˑa] |
il silenzio cala
|
|
o scilençio o chiña
[u ʃiˈleŋsjuː ˈkiŋˑa], [u ʃiˈleŋsju u ˈkiŋˑa] |
il silenzio scende
|
|
o scilençio o dòmina
[u ʃiˈleŋsjuː ˈdɔmina], [u ʃiˈleŋsju u ˈdɔmina] |
il silenzio domina
|
|
o scilençio o l'ingheugge
[u ʃiˈleŋsjuː l iŋˈgød͡ʒˑe], [u ʃiˈleŋsju u l iŋˈgød͡ʒˑe] |
il silenzio avvolge
|
|
o scilençio o regna
[u ʃiˈleŋsjuː ˈreɲˑa], [u ʃiˈleŋsju u ˈreɲˑa] |
il silenzio regna
|
|
o scilençio o torna
[u ʃiˈleŋsjuː ˈtuːrna], [u ʃiˈleŋsju u ˈtuːrna] |
il silenzio torna
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
apprexâ o scilençio
[apˑreˈʒɔu̯ ʃiˈleŋsju], [apˑreˈʒaː u ʃiˈleŋsju] |
apprezzare il silenzio
|
|
desturbâ o scilençio
[destyrˈbɔu̯ ʃiˈleŋsju], [destyrˈbaː u ʃiˈleŋsju] |
disturbare il silenzio
|
|
fâ scilençio
[ˈfaː ʃiˈleŋsju]
Vëi neutte me son addesciou pe corpa di vexin, aloa ò piccou inta miagia e gh’ò braggiou de fâ scilençio.
|
fare silenzio
Ieri notte mi sono svegliato per colpa dei vicini, allora ho bussato contro il muro urlandogli di fare silenzio.
|
|
impoñe o scilençio
[iŋˈpuŋˑ(e) u ʃiˈleŋsju] |
imporre il silenzio
|
|
intimâ o scilençio
[ˈiŋtiˈmɔu̯ ʃiˈleŋsju], [ˈiŋtiˈmaː u ʃiˈleŋsju] |
intimare il silenzio
|
|
mantegnî o scilençio
[maŋteˈɲiː u ʃiˈleŋsju] |
mantenere il silenzio
|
|
ordenâ o scilençio
[urdeˈnɔu̯ ʃiˈleŋsju], [urdeˈnaː u ʃiˈleŋsju] |
ordinare il silenzio
|
|
osservâ o scilençio
[usˑerˈvɔu̯ ʃiˈleŋsju], [usˑerˈvaː u ʃiˈleŋsju] |
osservare il silenzio
|
|
pretende o scilençio
[preˈteŋdɔu̯ ʃiˈleŋsju], [preˈteŋde u ʃiˈleŋsju] |
esigere il silenzio
|
|
respettâ o scilençio
[respeˈtˑɔu̯ ʃiˈleŋsju], [respeˈtˑaː u ʃiˈleŋsju] |
rispettare il silenzio
|
|
rompî o scilençio
[ruŋˈpiː u ʃiˈleŋsju] |
rompere il silenzio
spezzare il silenzio
|
|
turbâ o scilençio
[tyrˈbɔu̯ ʃiˈleŋsju], [tyrˈbaː u ʃiˈleŋsju] |
turbare il silenzio
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
accheuggise in scilençio
[aˈkˑød͡ʒˑise (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
raccogliersi in silenzio
|
|
ammâ in scilençio
[ˈamˑaː (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
amare in silenzio
|
|
arrestâ in scilençio
[arˑeˈstaː (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
rimanere in silenzio
|
|
arretiâse in scilençio
[arˑeˈtjaːs(e) (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
ritirarsi in silenzio
|
|
barricâse derê o scilençio
[barˑiˈkaːs(e) deˈr(eː) u ʃiˈleŋsju] |
barricarsi dietro il silenzio
|
|
camminâ in scilençio
[kamˑiˈnaː (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
camminare in silenzio
|
|
cianze in scilençio
[ˈt͡ʃaŋze (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
piangere in silenzio
|
|
constrenze a-o scilençio qcn.
[kuŋˈstreːŋz(e) ɔu̯ ʃiˈleŋsu kwarkeˈdyŋ] |
costringere al silenzio qcn.
|
|
conviâ a-o scilençio
[kuŋˈviːɔu̯ ʃiˈleŋsju], [kuŋˈviaː ɔu̯ ʃiˈleŋsju] |
invitare al silenzio
|
|
dispensâ qcn. da-o scilençio
[dispeŋˈsaː kwarkeˈdyŋ d ɔu̯ ʃiˈleŋsu] |
dispensare qcn. dal silenzio
|
|
ingheugge into scilençio qcs.
[iŋˈgød͡ʒˑe (i)ŋtu ʃiˈleŋsju kwarˈkɔːsa] |
avvolgere nel silenzio qcs.
(= ‘tacere di qcs., tenere nascosto qcs.’)
|
|
patî in scilençio
[paˈtiː (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
soffrire in silenzio
|
|
pösâse in scilençio
[pɔːˈsaːse (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
riposare in silenzio
|
|
pregâ in scilençio
[preˈgaː (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
pregare in silenzio [rel.]
|
|
riflette in scilençio
[riˈfletˑe (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
riflettere in silenzio
|
|
stâ in scilençio
[ˈstaː (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
stare in silenzio
|
|
vive into scilençio
[ˈviːve (i)ŋtu ʃiˈleŋsju] |
vivere nel silenzio
(= ‘vivere in maniera anonima senza che si sappia nulla’ [rif. anche a persone famose o conosciute che decidono di ritirarsi dalla vita pubblica dopo aver avuto grande successo])
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
no accapî o scilençio de qcn.
[nw akˑaˈpiː u ʃiˈleŋsju de kwarkeˈdyŋ] |
non capire il silenzio di qcn.
|
|
osservâ o voto do scilençio
[osˑɛrˈvɔu̯ ˈvuːtu du ʃiˈleŋsju], [osˑɛrˈvaː u ˈvuːtu du ʃiˈleŋsju] |
osservare il voto del silenzio [rel.]
|
|
osservâ un menuto de scilençio
[osˑɛrˈvaː (i)ŋ meˈnyːtu de ʃiˈleŋsju] |
osservare un minuto di silenzio
|
|
rompî o scilençio stampa
[ruŋˈpiː u ʃiˈleŋsju ˈstaŋpa], [ruŋˈpj uː ʃiˈleŋsju ˈstaŋpa] |
rompere il silenzio stampa
|
|
scilençio radar e aradio
[ʃiˈleŋsju ˈradar e aˈradju] |
silenzio radar e radio [mil.]
(= ‘interruzione della comunicazione radar per prevenire delle eventuali intercettazioni o localizzazioni’)
|
|
scilençio refuo
[ʃiˈleŋsju reˈfyːu] |
silenzio-rifiuto / silenzio rifiuto [dir.]
|
|
scilençio-assenso
[ʃiˈleŋsju aˈsˑeŋsu] |
silenzio-assenso / silenzio assenso [dir.]
|
|
stâ à sentî in scilençio
[ˈstaː (a) seŋˈtiː (i)ŋ ʃiˈleŋsju] |
ascoltare in silenzio
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
òaxi de scilençio
[ˈɔːaʒi du ʃiˈleŋsju] |
oasi di silenzio
(= ‘luogo piacevolmente tranquillo’)
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
accattâ o scilençio de qcn.
[akˑaˈtɔu̯ ʃiˈleŋsju de kwarkeˈdyŋ], [akˑaˈtaː u ʃiˈleŋsju de kwarkeˈdyŋ] |
comprare il silenzio di qcn.
(= ‘pagare qcn. per tacere su qcs.’)
|
|
sunnâ o scilençio [mil.]
[syˈŋˑˈɔu̯ ʃiˈleŋsju], [syˈŋˑˈaː u ʃiˈleŋsju] |
suonare il silenzio [mil.]
(= ‘ordinare il riposo notturno con un suono di tromba’)
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
cazze into scilençio
[ˈkazˑe (i)ŋtu ʃiˈleŋsju] |
cadere nel silenzio
(= 1. ‘non provocare alcuna reazione ‘; 2. ‘non provocare interesse ‘ ; 3. ‘cadere nell’oblio’; 4. essere ignorato’ [rif. a quesito])
|
|
fâ passâ qcs. sotta scilençio
[faː paˈsˑaː kwarˈkɔːsa ˈsutˑa ʃiˈleŋsju]
L’é inte l’interesse di politichi fâ passâ sotta scilençio sto scandalo pe no perde o consenso di elettoî.
|
far passare qcs. sotto silenzio
(= 1. ‘imporre che un determinato argomento non venga portato all’attenzione di altre persone’; 2. ‘non fare riferimento a una questione’)
È nell’interesse dei politici far passare sotto silenzio questo scandalo per non perdere il consenso degli elettori.
|
|
redue a-o scilençio qcn./qcs.
[reˈdyː(e) ɔu̯ ʃiˈleŋsju kwarkeˈdyŋ ɔ kwarˈkɔːsa] |
ridurre al silenzio qcn./qcs.
(= 1. ‘tappare improvvisamente la bocca a qcn.’, 2. ‘evitare che si arrivi a conoscenza dei pensieri o dei programmi di qcn.’, 3. ‘uccidere o sconfiggere qcn.’, 4. ’mettere fuori uso qcs.’)
|
|
serrâse into scilençio
[seˈrˑaːse (i)ŋtu ʃiˈleŋsju] |
chiudersi in silenzio
(= ‘non parlare o non interagire più con le altre persone’)
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
A poula a l’é d’argento, o scilençio o l’é d’öo.
[a ˈpɔu̯laː l ˈe d arˈd͡ʒeŋtu u ʃiˈleŋsjuː l ˈe d ˈɔːu] |
La parola è d'argento, il silenzio è d’oro.
|
|
Che fæ scilençio!
[ke fɛː ʃiˈleŋsju] |
Fate silenzio!
|
|
Chì gh’é un gran scilençio, se peu travaggiâ in paxe
[ki g e (i)ŋ graŋ ʃiˈleŋsju se ˈpøː travaˈd͡ʒˑaː i̯ŋ ˈpaːʒe] |
Qui c’è un gran silenzio, si può lavorare in pace.
|
|
O mæ longo scilençio o t’aviâ mäveggiou.
[u ˈmɛː ˈluŋgu ʃiˈleŋsju t aˈvjaː maːveˈd͡ʒˑɔu̯] |
Il mio lungo silenzio ti avrà stupito.
|
|
O seu inspiegabile scilençio o ne preòccupa.
[u ˈsøː iŋspjeˈgabile ʃiˈleŋsjuː ne preˈɔkˑypa], [u ˈsøː iŋspjeˈgabile ʃiˈleŋsju u ne preˈɔkˑypa] |
Il suo inspiegabile silenzio ci preoccupa.
|
|
Quande gh’é o scilençio l’é proibio parlâ (anche sottovoxe).
[ˈkwaŋde g ˈe u ʃiˈleŋsju l ˈe prwi(ː)ˈbiːu parˈlaː ˈaŋke sutuˈvuːʒe] |
Durante il silenzio è proibito parlare (anche sottovoce).
|
|
Scilençio in aula!
[ʃiˈleŋsj(w) in ˈaula] |
Silenzio (assoluto) in aula! (dir.)
|
|
Scilençio! Son apreuvo à travaggiâ.
[ʃiˈleŋsju soŋ aˈprøːv(u) a travaˈd͡ʒˑaː] |
Silenzio! Sto lavorando!
|
|
Scusa o mæ scilençio.
[ˈskyːzɔu̯ ˈmɛː ˈʃiˈleŋsju], [ˈskyːza u ˈmɛː ˈʃiˈleŋsju] |
Scusa il mio silenzio.
|
|
Se peu avei un pittin de scilençio inte sta cà?
[se pøː aˈvei̯ (i)ŋ piˈtˑiŋ de ʃiˈleŋsju (i)ŋte sta kaː] |
È possibile avere un po’ di silenzio, in questa casa?
|
|
Senti che scilençio!
[ˈseŋti ke ʃiˈleŋsju] |
Senti che silenzio!
|
|
Un pittin de scilençio, pe piaxei!
[iŋ piˈtˑiŋ de ʃiˈleŋsju pe ˈpja(ː)ʒei̯] |
Un po’ di silenzio, per favore!
|
| Genoese | Italian |
|---|---|
|
in scilençio
[iŋ ʃiˈleŋsju] |
in silenzio
|